Na dan zmage sem za Bloomberg Adria komentiral zgodovinski premik Rusije iz tržnega gospodarstva in liberalnih reform v začetku 21. stoletja v današnje, vojno in državno-plansko gospodarstvo ter vzporedno potekajoč proces zapiranja političnega prostora in pot v avtoritarnost, ki je dobila še posebej izrazit pospešek jeseni 2012.
Med drugim sem izpostavil, da “presenečenje (pretežno) zahodnih analitikov, ki se sprašujejo, kako vse večja retradicionalizacija ruske družbe in zamenjava liberalnodemokratičnega sistema za avtokracijo na Zahodu nista sprožila alarmov še pred rusko invazijo na Krim leta 2014, izvira iz dejstva, da je bila Rusija na prelomu tisočletja država vzhodnega bloka, ki je bila na dobri poti k vzpostavljanju liberalne ekonomije. “Putin je takrat okoli sebe zbral precej vplivnih liberalnih ekonomistov in politikov, ki so verjeli, da bo država postala sestavni del globalne ekonomije,” ugotavlja in dodaja, da so bili temu primerni tudi njihovi gospodarski reformni predlogi”. Celoten članek dostopen tukaj.
O različnih obrazih ruske gospodarsko-politične elite ter dinamike znotraj ožjega putinovega kroga sem pred kratkim tudi pisal za Večer.