Intervju za Večer: “Ne gre za kratkoročno krizo, temveč za najhujšo energetsko krizo v Evropi v zadnjih desetletjih”

Reading Time: 5 minutes

Denis Mancevič je dober poznavalec dogajanja na energetskih trgih. Nekdanji glavni izvršni direktor Slovenske industrije jekla in ekonomski svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi je danes direktor družbe za korporativno komuniciranje Herman & Partnerji. V dosedanjem poteku energetske krize, ki je nastala zaradi podražitve zemeljskega plina, ga je, kot pravi, presenetilo več stvari: “Med drugim tudi to, da ključni deležniki v politiki in gospodarstvu premalo razumejo širši kontekst te krize. Presenetljiva so tudi nekatera pričakovanja, da se bodo cene srednjeročno umirile. Mogoče se bodo šoki, ki smo jim zdaj priča, umirili kratkoročno, ampak dolgoročna krivulja cen bo šla navzgor. Z vidika prehoda v brezogljično družbo ni nobenih predpostavk, političnih ali ekonomskih, pod katerimi bi se lahko še obrnila navzdol. Drugače povedano, cen, ki smo jih bili vajeni, ne bo nikoli več.”

Pred kratkim ste ocenili, da smo na pragu najhujše energetske krize v Evropi v zadnjih nekaj desetletjih. Vam je razvoj dogodkov v zadnjih tednih potrdil to domnevo?

Nadaljuj z branjem “Intervju za Večer: “Ne gre za kratkoročno krizo, temveč za najhujšo energetsko krizo v Evropi v zadnjih desetletjih””

Herman & partnerji leto pozneje

Reading Time: 4 minutes

O izjemno zahtevnem in uspešnem letu 2020 sem spregovoril v novi številki Marketing magazina.

Na začetku leta 2020 je na slovensko komunikacijsko sceno vstopil nov, že od začetka resen in močan igralec. Pod imenom Herman & partnerji se je združilo deset posameznikov, ki so do takrat delali v oglaševalskih agencijah Arnoldvuga in BPCS ter družbi za strateško komuniciranje Stratkom. Dobro leto pozneje Herman & partnerji združuje že skoraj 70 posameznikov. Z združevanjem ekip po besedah direktorja dr. Denisa Manceviča niso imeli težav, saj so se hitro zlile skupaj. »V prvi vrsti zaradi integriranih projektov in potreb naročnikov, pa tudi zaradi vibracije biti Herman. Tudi epidemija koronavirusa, sploh prvi lockdown, nas je še bolj povezala. Vsi smo (bili) v istem čolnu, čez noč smo veslali v isto smer in s sinhronimi zaveslaji. Sproti smo, v novih okoliščinah, pivotirali v idejah, vztrajali na strateških argumentih in se učili novih pogledov, idej, znanj, ekspertiz in delovanja sodelavcev Hermana,« pojasnjuje Mancevič.

Nadaljuj z branjem “Herman & partnerji leto pozneje”

Tri strateške napake Evropske Unije v Belorusiji

Reading Time: 3 minutes

Pred dnevi sem na povabilo predstavništva EU v Sloveniji sodeloval na okrogli mizi na temo demokratizacije Belorusije, časovno umeščene v kontekst podelitve nagrade Saharova za prispevek k razvoju in spoštovanju človekovih pravic. Letošnja nagrada je povsem zasluženo pripadla opozicijskemu koordinacijskemu odboru, ki zadnje tedne in mesece nastopa v imenu milijonov Belorusov, ki vztrajno, mirno in dostojanstveno protestirajo proti režimu Lukašenke in zahtevajo nove, poštene ter demokratične volitve.

To seveda še zdaleč ni edina politična poteza sedemindvajseterice – najbolj odmevna je bila nepriznanje rezultatov volitev in posledično tudi nepriznanje Lukašenke kot legitimnega beloruskega predsednika. To se je zgodilo prvič, saj se je EU pred tem – ob preteklih, prav tako nedemokratičnih volitvah – omejila na politične izjave, pozive in omejitve potovanj. Skratka, Lukašenko je bil v EU nezaželen, več kot to pa ne. Sedaj se je to spremenilo.

Nadaljuj z branjem “Tri strateške napake Evropske Unije v Belorusiji”

Dolge sence hladne vojne nad Severnim tokom

Reading Time: 6 minutes

Projekt Severni tok 2 je sicer še nerealizirana realnost, ki politično deli transatlantsko zavezništvo – od močne politične in gospodarske podpore Nemčije in posameznih drugih sodelujočih pri projektu držav do močnega nasprotovanja ZDA in Poljske. Zgodovina se ponavlja, 60 let nazaj, v nekih drugih okoliščinah, smo to že živeli.

»Sedaj tega ne vidimo, toda novi projekti bodo Sovjetski zvezi (SZ) omogočili, da bo v nekaj letih s pomočjo ekonomske prevlade prevzela večji del političnega nadzora« je izjava, ki jo je davnega leta 1957 zapisal ameriški ekonomist Willard Thorp, nanašala pa se je na napovedi poglobljenega energetskega sodelovanja posameznih zahodnoevropskih držav s tekmico hladne vojne za železno zaveso, realizacija katerih se je zares začela dogajati nekaj let kasneje. Oktobra 1960 je namreč italijanska družba ENI podpisala strateški dogovor z Moskvo, jedro katerega je bila dobava surove nafte Italiji v zameno za tehnološko blago in opremo (t.i. barterska trgovina), ki ga SZ ni znala proizvajati.

Nadaljuj z branjem “Dolge sence hladne vojne nad Severnim tokom”