Časnik Dnevnik je 13.3. objavil prispevek na temo Ameriško-ruskih pogajanj o miru v UKrajini in konkretno ruskega odziva na pobudo za 30-dnevno prekinitev spopadov (dostopno tukaj). Tukaj je moj komentar, objavljen v omenjenem članku.
“Zelo previden bi bil pri kakršni koli evforiji ali oceni, češ da je to korak v smeri miru. Rusije ne zanima kratkotrajno, 30-dnevno premirje. To je pred Putinom danes nedvoumno povedal Putinov svetovalec Jurij Ušakov. Putin je medtem presodil, da je na ameriško ponudbo prekinitve spopadov bolje odgovoriti dvoumno, bolj diplomatsko, v ne preveč ostrem tonu, saj bi s tem Trumpa – ki paradoksalno igra za zdaj povsem po željah Kremlja – postavil v neugoden položaj. Vemo namreč, da je za Trumpa imidž ključna stvar. Zato je Putin ubral mehkejšo obliko zavrnitve, ki pa ne spreminja bistva. Ostaja volk, čeprav oblečen v ovčji kožuh. Pri danes izrečenih Putinovih »pomislekih« namreč ne gre samo za tehnične podrobnosti dogovora o prekinitvi spopadov. Ukrajina bi po njegovem mnenju namreč morala prekiniti vojskovanje in novačenje vojakov, ustavile bi se dobave orožja. A kaj bi medtem počela Moskva? Še naprej navijala vojno mašinerijo, izkoristila rotacijo in logistično okrepitev za še odločnejše nadaljevanje agresije. Zato se z današnjim Putinovim retoričnim manevrom imperialistični cilji Kremlja ne spreminjajo. Ostajajo nespremenjeni in so samo spretno maskirani v skovanko, da bi morali poleg začasnega premirja tudi »odstraniti prvotne vzroke za nastanek konflikta«. Če to prevedemo, dobimo dobro znane ruske zahteve po kapitulaciji Ukrajine, njeni razorožitvi, odstavitvi Zelenskega ter mednarodnem priznanju zasedenih ukrajinskih ozemelj kot nesporno ruskih. Zaradi načina, kako je Trump z grobim pritiskom na Ukrajino sploh pristopil k tem pogajanjem, tudi ni jasno, čemu bi Kremelj kakor koli popuščal”.