Priprtje Pavla Durova v Franciji 25. avgusta 2024 je sprožilo vrsto ugibanj o možnih pravnih in političnih razlogih, posledicah, kot tudi množici teorij zarot. Vprašanja o Telegramu so postala aktualna tudi v Sloveniji, kjer sicer aplikacija ni med vodilnimi orodji za digitalno komuniciranje in obveščanje. Povsem drugače je tako v rusko-govorečem okolju (Rusija, Belorusija, Ukrajina, Ex-SZ), kot tudi v mnogih državah t.i. globalnega juga. Številke so resnično impresivne (cca. 1 milijarda uporabnikov), temu primeren je tudi vpliv in pomen Telegrama.
Za Večer sem luči portreta tedna (tukaj) komentiral osebnost Durova: Durov je precej kontroverzna osebnost. Telegram je namreč bistveno več kot zgolj še en kanal za kriptirano komuniciranje, saj v mnogih državah igra vlogo nekakšnega alternativnega livestream medija in platforme za povezovanje ponudbe in povpraševanja po najrazličnejših (tudi prepovedanih) storitvah in izdelkih. Za mnoge v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini je osrednji vir komunikacije in informiranja, tudi na bojišču. Ob slabi milijardi uporabnikov v podjetju še vedno dela relativno malo ljudi, kar tudi onemogoča kakršno koli urednikovanje ali ročno brisanje prepovedanih vsebin, nadzor naj bi potekal izključno avtomatizirano s pomočjo algoritmov. Zato je bil Telegram že dalj časa trn v peti mnogim avtoritarnim režimom, tudi Kremlju, ki si je želel pridobiti nadzor nad podatki iz platforme. Durov je sicer slednje večkrat zanikal, a obenem obstajajo utemeljeni indici o tem, da je v zadnjih letih vodstvo Telegrama in Kremlja prikrito sodelovalo.
Za Bloomberg Adria sem komentiral (tukaj) tudi, da je Durov javno sicer vedno zagovarjal, da je svoboda govora oziroma informacij temelj interneta 2.0, po drugi strani pa tudi, da bi moderiranje vsebin na Telegramu pomenilo tudi več stroškov, več zaposlenih, saj jih ima Telegram trenutno nekje med 50 in sto.