Na drugi strani pa Rusija širi tudi obseg sodelovanja s Kitajsko in se pripravlja za večjo igro na svetovnem trgu LNG-plina. “Sodelovanje s Kitajsko na plinskem področju je staro več kot desetletje, res pa je, da se je močno intenziviralo po letu 2014. S plinovodom Moč Sibirije bo lahko Rusija prvič Kitajski dobavljala zemeljski plin, projekt je podoben naftovodu ESPO (East Siberia-Pacific Ocean), ki že obratuje. Na določenih odsekih projekta tečeta vzporedno, kar zmanjšuje logistične in operativne stroške. Poleg dobave plina Kitajski je pomembno dejstvo, da bo Rusija plin dostavljala do LNG-terminalov na Sahalinu, ki že obratujejo. To pa je temelj za večjo igro Rusije tudi na svetovnem trgu LNG-plina,” pojasnjuje Mancevič. Z EU-perspektive je po njegovo pomembno, da plinovod Moč Sibirije s kapaciteto skoraj 40 milijard kubičnih metrov plina na leto ne povezuje zahodnosibirskih nahajališč plina, iz katerih se napaja Evropa, temveč nova nahajališča v vzhodni Sibiriji: “S tega vidika Rusija ne bo mogla s tem plinovodom nadomestiti izvoza v EU.”
Več tukaj.