4. septembra sem gostoval v podcastu radio RTV SLO ‘Vroči mikrofon’, ki ga lahko v celoti najdete tukaj – https://365.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/175156881. Tema so bile politične sankcije in šport, posebej v luči prepovedi nastopanja ruskih (in beloruskih) športnikov na mednarodnih tekmovanjih ter na drugi strani (še vedno) odprta vrata za nastope izraelskih športnikov. Dvojna merila ali kaj drugega?
Povzetek ključnih stališč
V zadnjih letih smo v športu priča izrazitim dvojnim merilom. Ko gre za Rusijo, je Zahod hitro uvedel sankcije in športnike izključil z mednarodnih tekmovanj. V primeru Izraela pa vidimo povsem drugačen odziv – ZDA trdno stojijo ob strani vladi Benjamina Netanjahuja in blokirajo vse poskuse, da bi se enaki standardi uveljavili tudi tam. Šport tako že dolgo ni več nevtralno polje, temveč postaja podaljšek globalne politike.
Sam ocenjujem, da smo bližje trenutku, ko se bodo ruski športniki vrnili na mednarodna prizorišča tudi pod svojo zastavo. Proces se je v nekaterih športih – na primer v plavanju – že začel. Seveda obstajajo izjeme: posamezniki, ki so aktivno vključeni v državno propagando in podpirajo vojno, nimajo mesta v mednarodni športni areni. Toda velika večina ruskih športnikov se od vojne distancira.
Pogosto slišimo, da pri teh vprašanjih prevladajo gospodarski interesi. Toda primer Rusije je pokazal, da so evropske države kljub desetletjem gospodarskega sodelovanja po invaziji leta 2022 sodelovanje z Moskvo hitro in ostro prekinile. Zato menim, da tukaj ne gre za ekonomijo, ampak predvsem za politične in zgodovinske dejavnike – zlasti v Nemčiji, kjer je zgodovinski kontekst še posebej občutljiv.
Izključitev Rusije s športnih tekmovanj pa Putina v resnici ne prizadene. Nasprotno, oblast jo uporablja kot orodje propagande. Kremlju uspeva javnosti prodajati podobo, da Zahod Rusijo sistematično diskriminira – ne le v politiki, temveč tudi v kulturi in športu. Takšna retorika konsolidira oblast, medtem ko realni ugled države sicer nekoliko pade, a nikakor ne do te mere, da bi to vplivalo na vojno politiko.
Zato velja biti pri športnih sankcijah previden. Številni ruski športniki so v zadnjih letih zapustili domovino, zamenjali državljanstvo in nadaljujejo kariero pod drugimi zastavami. To jasno kaže, da dajejo prednost športu pred politiko. Kolektivno kaznovanje celotne športne skupnosti zaradi ravnanj Kremlja pa ni le nepravično, temveč tudi kontraproduktivno.