V naši regiji smo od nekdaj bili bolj rokodelci kot pa sanjači. Bolje znamo z rokami, slabše nam gre pri kreativnosti. Zato raje izbiramo »cigle« kot pa oblikujemo (bolj načrtujemo!) nove izdelke ali storitve. Zato smo danes v preseku večjega dela gospodarstva poddobavitelji sestavnih delov kot pa končnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Po možnosti takih, v katerih je večji del dodane vrednosti v inovacijah, marketingu, designu in komunikaciji.
Zakaj? Ker so delovno (ja, te naše pridne roke) manj intenzivne, saj se s tem zmanjšujejo številna poslovna tveganja (nenazadnje tudi tveganje pomanjkanja delovne sile, kot ga vidimo že danes) in omogoča globalni preboj. Poglejmo samo primere čez planke, v Avstriji so to primeru Red Bulla, KTM, na Danskem pa seveda LEGO in še bi jih lahko našli …
KAJ SPLOH JE VREDNOST?
Za tiste, ki vas zanima podrobneje, priporočam članek Harvard Business Review; če na tem mestu nekoliko poenostavim gre za “vrednost izdelka ali storitve na podlagi tehničnih, ekonomskih, storitvenih in emocionalnih koristi, ki jih kupec sprejme v zameno za finančno kompenzacijo”. Omenjene koristi večine proizvodov in storitev (z izjemo najnujnejših, potrebnih za fizično preživetje homo sapiensa) so stvar percepcije; še toliko bolj se slednje navezuje na ekonomske in emocionalne koristi izdelkov ali storitev, ki jih kupujemo. Saj vemo, o čem govorimo: nakup je v potrošniški družbi izpolnitev želje, lahko je prestiž, statusni simbol, kupovanje ugleda, dvig samopodobe, in še in še. Lahko je samo delček tega ali pa vse skupaj. Če so celo ekonomisti, ki se radi postavljajo na stran t.i. trdih znanosti (naravoslovja), priznali, da se človek ne odloča ekonomsko racionalno, potem je že nekaj na tem (sicer znotraj ekonomske znanosti obstaja celo znanstveno področje, ki se s tem ukvarja – reče se mu vedenjska ekonomija; behavioral economics).
Večjo dodano vrednost še vedno pretežno vidimo v povečani produktivnosti (torej kako bi lahko en in isti izdelek izdelali z manj vstopnimi resursi, bodisi surovinami ali rokami/delom), ne pa dvigu dodane vrednosti.
Zgornje za večino odločevalcev v razvitih gospodarstvih ni nič novega, pri nas je žal drugače. Šele sedaj se ozaveščenost o tem, kje se pravzaprav v gospodarstvu 21. stoletja ustvarja vrednost, postopno pronica v javni diskurz, do polne ozaveščenosti in usmerjenega delovanja pa je še (zelo) daleč. Večjo dodano vrednost še vedno pretežno vidimo v povečani produktivnosti (torej kako bi lahko en in isti izdelek izdelali z manj vstopnimi resursi, bodisi surovinami ali rokami/delom), ne pa dvigu dodane vrednosti. Kot priložnost vidimo avtomatizacijo, ne pa kvalitativnega preskoka v dobavnih verigah ter prehoda iz dobaviteljev komponent v (vsaj) polizdelke in nato tudi končne izdelke. Takšne z višjo dodano vrednostjo.
RE-SET? DA, A V KATERO SMER?
Za tak preskok bi bil potreben tudi popolni re-set pojmovanja, kaj pomenijo inovacije, design in marketing danes. Znotraj tega seveda tudi polje komuniciranja, ne samo tržnega, ampak tudi odnosov z javnosti. Vse omenjene dejavnosti namreč lahko odločilno vplivajo na percepcijo vrednosti izdelkov ali storitev. Poglejte samo primer Rimca, ki dodano vrednost na prvi pogled sicer gradi iz tehnologije (e-super avtomobili), a je še kako pomemben delček uspeha tudi branding, design in komunikacija. Da seveda o Applu ne govorimo.
AVTOMOBILISTI NA TNALU
Vas zanima, kje so v tej zgodbi električni avtomobili iz naslova tega bloga? Iztok Seljak je v izvrstnem intervjuju za Finance zadel bistvo in priznal, da je celotna evropska avtomobilska industrija zaspala in izgublja konkurenčno bitko s kitajskimi (novimi) znamkami. Ne samo cenovno, kot to radi poudarjajo politiki, ampak razvojno. In zato Seljak poziva k nujni spremembi kurza v smeri “bolj razvojne, prebojne, inovativne, kreativne smeri”.
Slovensko gospodarsko in medijsko okolje spremljam in v njem dnevno delujem že slabi dve desetletji in se ne spomnim, da bi šef katerega od slovenskih proizvodnih podjetij, usmerjenih v dobavo komponent za svetovno avtomobilsko industrijo, tako glasno govoril (tudi) o prebojni in kreativni smeri.
Mogoče pa še le ni prepozno?
Če vas je ta blog pritegnil – preberite še več na naši spletni strani (tukaj).