Domačin v krogu tujcev, tujec med domačini. Pokaži 5000 evrov ali pa stay home*

Reading Time: 4 minutes

Pred 30 leti je avto sovjetske izdelave zapeljal na madžarsko-slovensko mejo, voznik pa kljub vsem potrebnim dokumentom za vstop ni smel prestopiti meje. In z njim tudi ne ostali trije člani družine. Razlog se z današnje perspektive zdi banalen, a takrat je predstavljal resno težavo: voznik ni zmogel dokazati, da ima dovolj finančnih sredstev (beri: gotovine v nemških markah ali dolarjih, kreditnih kartic takrat ni bilo, mednarodno veljavnih čekov v Sovjetski zvezi prav tako ne) za krajše bivanje v Sloveniji, čeprav je imel dovoljenje za delo. Ni točno znano, za kakšno vsoto je šlo, a za kaj več kot nekaj sto mark nedvomno ne. In tako se je morala družina obrniti, prespati v najbližji vasi na madžarski strani. Medtem je dež ponoči povsem zmočil vse kartonaste škatle, ki so bile naložene na strehi avta. In v njih večino osebnih stvari, ki jih je družina vzela na tej enosmerni poti.

Naslednji dan je sledil nov, tokrat uspešen poskus. A ne zaradi tega, ker bi se medtem zamenjal obmejni policist, temveč ker se je z mariborske strani pripeljal eden redkih takratnih slovenskih znancev voznika. Predal mu je namreč za vstop manjkajočo gotovino. Tako je moja družina 15. septembra 1991 vstopila v takrat že samostojno Slovenijo. Vse ostalo je zgodovina, polna vzponov in padcev, lepih in manj lepih trenutkov, a ne glede na vse izjemno pestra. Zgodovina, na katero danes gledam(o) s ponosom. Zgodovina, ki je ne bi bilo brez pogumnih posameznikov, kot sta moja starša, kot tudi preprosto dobrih ljudi, ki so na tej poti – posebej na začetku – pomagali. Tako, kot je to storil takratni predsednik plavalnega kluba Branik Peter Grujič, ko je na mejo pripeljal tistih nekaj manjkajočih bankovcev. Lahko jih tudi ne bi in mi bi se morali vrniti v takrat že razpadlo Sovjetsko zvezo proti nič kaj manj neznani prihodnosti. Za katero lahko z današnjim védenjem trdim, da bi bila bistveno manj svetla.

Nadaljuj z branjem “Domačin v krogu tujcev, tujec med domačini. Pokaži 5000 evrov ali pa stay home*”

Komentar rezultata parlamentarnih volitev v Rusiji: studio ob 17.00

Reading Time: < 1 minute

Ruski volivci so ta konec tedna volili 450 članov dume, poleg tega pa še 39 regionalnih parlamentov in devet regionalnih voditeljev. Volitve v ruski parlament veljajo za preizkus podpore vladajoči stranki v Kremlju. A tokrat so bolj kot zaradi kandidatov na volilnih listah zanimive zaradi tistih, ki jim zaradi različnih razlogov niso pustili kandidirati. Razmere v svetu se močno spreminjajo in te so izziv tudi za največjo državo, ki vse težje ohranja položaj velesile. O volitvah, političnemu sistemu v Rusiji, odnosih s KItajsko in še o marsičem aktualnem z drugimi gosti – vabljeni k poslušanju.

https://radioprvi.rtvslo.si/2021/09/studio-ob-17-00-613/

Eno leto po prelomnih predsedniških volitvah: počasno krvavenje beloruske civilne družbe

Reading Time: 2 minutes

Današnje razmere nikakor niso zgolj notranjepolitično belorusko vprašanje, kot to poskuša prikazati uradni Minsk ob podpori Moskve, ampak je še kako evropski problem.

Lanskega avgusta se na predsedniških volitvah v Belorusiji ni zgodila organizirana revolucija, ampak spontan ljudski upor. Ta je poslal jasno sporočilo, da je Lukašenko po več kot 25 letih oblasti (dokončno) izgubil vso legitimnost. Sporočilo ima toliko večjo težo, ker prihaja iz široke palete družbenih skupin, od mlade urbane populacije, javnih uslužbencev, pa vse do delavcev v tovarnah, ki so nekdaj predstavljali jedro Lukašenkove ljudske podpore.

Nadaljuj z branjem “Eno leto po prelomnih predsedniških volitvah: počasno krvavenje beloruske civilne družbe”

Od strateškega partnerstva do mednarodne izdaje

Reading Time: 3 minutes

Nekaj tednov pred inavguracijo novega ameriškega predsednika Joeja Bidna sem v Večeru zapisal, da bo prihodnost Severnega toka 2 v marsičem lakmusov papir napovedi prihodnjih odnosov v trikotniku ZDA-EU-Rusija. Danes, dobrega pol leta zatem, lahko že postopno vidimo obrise le-teh. Slika pričakovano ni po godu vsem, pa čeprav sledi Bidnovim napovedim tako o izgradnji porušenih mostov z najpomembnejšo članico EU (po Trumpovi politiki carinske in gospodarske konfrontacije) kot o stabilizaciji in vrnitvi k večji predvidljivosti v odnosih z Rusijo (zaključki vrha Biden-Putin junija letos).

Kaj torej prinaša nedavno sklenjeni dogovor med ZDA in Nemčijo o Severnem toku 2, ki predvideva umik ameriških sankcij proti sodelujočim podjetjem v zameno za nekakšno zagotovilo Nemčije, da bo tudi v prihodnje ščitila interese Ukrajine glede tranzita ruskega zemeljskega plina čez njeno ozemlje (tudi po letu 2024, ko poteče trenutna desetletna tranzitna pogodba) in bo uvedla povračilne ukrepe proti Rusiji, če bi ta začela uporabljati plinovod kot politično orožje in s tem omajala energetsko varnost stare celine?

Nadaljuj z branjem “Od strateškega partnerstva do mednarodne izdaje”

“Vsakdo je nekje tujec”

Reading Time: < 1 minute

Ob 30. obletnici osamosvojitve je POP TV pred kamero in mikrofon povabil nekaj posameznikov, ki smo si v Sloveniji v 90-ih ustvarili nov dom. Nastal je naslednji, izjemno lep in prisrčen prispevek: https://www.24ur.com/novice/fokus/sem-pogosto-sama-nase-gledala-kot-da-sem-novorojena-slovenka.html