V ponedeljek sem si v razprodani Filharmoniji ogledal slovensko premiero filma Zgodovina ljubezni režiserke Sonje Prosenc (film v teh dneh prihaja na platno Kinodvora), ki gledalca vsekakor ne pušča hladnokrvnega. A ob splošnem toplem priporočilu ogleda filma, ki je že pobral nekaj odmevnih mednarodnih nagrad, tale – morebiti nekoliko nenavaden – kratek zapis o tem, česa se lahko v gospodarstvu iz filma naučimo (ob izjemni estetski in umetniški vrednosti, seveda).
Kategorija: Recenzije
Svetlo-temna digitalna prihodnost: dve knjigi, dva pogleda, dve skrajnosti
“S tem, ko je naše življenje digitalizirano, je podvrženo binarni igri enic in ničel, pri kateri si posamezni igralci lahko privoščijo popravljanje že storjenih korakov ali potez.”
Medtem ko smo že globoko zakorakali v ero, ki ji je Klaus Schwab iz organizacije Svetovnega ekonomskega foruma nadel ime četrta industrijska revolucija, ostaja naše razumevanje digitalne prihodnosti še precej zamegljeno. Delno je to povsem pričakovano in tudi razumljivo – hitrost sprememb, ki jih s seboj prinaša digitalno okolje, je namreč takšna, kot je še nismo poznali. Spremembe se na mnogih področjih dogajajo eksponentno: poslovni cikli se krajšajo, penetracija novih storitev ni več omejena s posameznimi trgi ali jezikovnimi okolji.
Umetna inteligenca (AI – Artificial intelligence), avtonomna povezljivost naprav (IoT – Internet of Things), robotizacija in virtualna realnost še niso prodrle v vse pore našega vsakdanjika, vsaj ne na zavedni, eksplicitni ravni. Vendar pa večina omenjenih tehnologij (še posebej strojno učenje) že delujejo v t.i. nevidnem polju vsakdana in nam v marsikaterem pogledu lajšajo vsakodnevna opravila. Je to nekaj slabega ali ravno obratno – nekaj, kar nam olajša življenje, dviguje raven družbenega razvoja in nam omogoča, da smo bolj produktivni?
Nadaljuj z branjem “Svetlo-temna digitalna prihodnost: dve knjigi, dva pogleda, dve skrajnosti”