Slovenija je te dni z Alžirijo podpisala sporazum, ki predvideva povečanje uvoznih količin zemepljskega plina na okoli 500 mio m3 letno (okoli polovice vseh potreb v RS). Ob tem sem za Večer komentiral zakaj bo zemeljski plin še naprej igral pomembno vlogo v energetskem miksu EU, pri čemer so tu seveda številne politične deklaracije (v luči ruske agresije na Ukrajino), kot tudi zeleni prehod in umik od fosilnih energentov.
Kljub temu da si Evropa prizadeva za odmik od fosilnih virov energije, pa bo zemeljski plin v naslednjih desetletjih še vedno pomemben prehodni energent. Po mnenju strateškega svetovalca in poznavalca energetskih trgov Denisa Manceviča snovalci evropskih politik podcenjujejo vlogo in vpliv zemeljskega plina v današnji družbi. “Kot prvo je tukaj vprašanje ogrevanja, zaradi katerega težko pričakujemo, da bodo vsi plinski projekti kar naenkrat opuščeni. Nekateri so bili vzpostavljeni šele pred nekaj leti in še niso amortizirani ali pa še sploh niso začeli obratovati, takšen je recimo ljubljanski primer.” Mancevič pri tem izpostavlja, da je bil še pred nekaj leti zemeljski plin kot prehodni energent sprejemljiv tudi z vidika taksonomije EU in zelenega prehoda. “Posledično so se v evropskih mestih, ki so bila prej večinoma vezana na premog, odločili za investicijo v zemeljski plin, kar je bilo splošno sprejeto. Pri tem seveda ne gre za eno- ali dvoletne investicijske cikle, temveč za kapacitete, ki so zgrajene za vsaj desetletje ali več. Teh investicij danes ne morejo kar tako odpisati. Tudi, če bo prišlo na področju ogrevanja stanovanjskih objektov do večjega prehoda na toplotne črpalke, je tu še vedno daljinsko ogrevanje, pri katerem ne bo možno tako hitro najti alternative ali pa to finančno ne bo vzdržno.” Zemeljski plin bo še naprej potreben tudi v industriji, pravi Mancevič. “Glede tega je težko razumeti Evropsko komisijo, ko se hvali s tem, kako je padla poraba zemeljskega plina v določenih državah, ki so s tem sledile nekim političnim ciljem. Poraba je namreč večinoma padla na račun industrije, kar je nevarno, saj gre za številna delovna mesta, prav tako se bo to začelo negativno odražati na splošnem gospodarskem stanju, kar recimo že vidimo v Nemčiji.”