Dolge sence hladne vojne nad Severnim tokom

Reading Time: 6 minutes

Projekt Severni tok 2 je sicer še nerealizirana realnost, ki politično deli transatlantsko zavezništvo – od močne politične in gospodarske podpore Nemčije in posameznih drugih sodelujočih pri projektu držav do močnega nasprotovanja ZDA in Poljske. Zgodovina se ponavlja, 60 let nazaj, v nekih drugih okoliščinah, smo to že živeli.

»Sedaj tega ne vidimo, toda novi projekti bodo Sovjetski zvezi (SZ) omogočili, da bo v nekaj letih s pomočjo ekonomske prevlade prevzela večji del političnega nadzora« je izjava, ki jo je davnega leta 1957 zapisal ameriški ekonomist Willard Thorp, nanašala pa se je na napovedi poglobljenega energetskega sodelovanja posameznih zahodnoevropskih držav s tekmico hladne vojne za železno zaveso, realizacija katerih se je zares začela dogajati nekaj let kasneje. Oktobra 1960 je namreč italijanska družba ENI podpisala strateški dogovor z Moskvo, jedro katerega je bila dobava surove nafte Italiji v zameno za tehnološko blago in opremo (t.i. barterska trgovina), ki ga SZ ni znala proizvajati.

Nadaljuj z branjem “Dolge sence hladne vojne nad Severnim tokom”

Okrogla miza o vlogi EU na poti demokratizacije Belorusije

Reading Time: < 1 minute

Ob podelitvi letošnje nagrade Saharova predstavnikom beloruske opozicije v Studiu Evropa o Belorusiji na poti demokratičnih sprememb:

Dr. Denis Mancevič je izpostavil, da je eden izmed izzivov demokratične beloruske opozicije preprečiti apatijo Belorusov, ki mirno nasprotujejo vladajočemu režimu. Zato je hitro in odločno ukrepanje EU nujno za hitrejšo demokratično tranzicijo v Belorusiji. Pozdravil je nepriznavanje legitimnosti Lukašenkovega režima ter poudaril pomen krepitve civilne družbe, ki so jo omenjali evropski poslanci. Vendar pa je opozoril, da prešibko institucionalizirana beloruska opozicija ne sme biti edini sogovornik EU. »Če želi EU pomagati, mora iskati sogovornike tudi v krogu Lukašenka in v Moskvi.«

Posnetek pogovora si lahko ogledate na tej povezavi.