Kit glavač v labirintih korporativnega upravljanja

Reading Time: 4 minutes

Letošnje poletje nas je pot z družino zanesla na Lofotske otoke na Norveškem, kjer se z malo sreče da v naravnem habitatu opazovati kite glavače (ang. sperm whale). Te čudovite sesalce je namreč težko opazovati, saj na gladini preživijo zgolj nekaj minut – večino časa so namreč globoko pod gladino. Posebni pa so tudi zato, ker njihova glava predstavlja 1/3 celotnega telesa, zato je slovensko poimenovanje tega kita etimološko še kako primerno. Za razliko od angleškega sperm whale, ki izhaja iz zgodovinske okoliščine – ko so naši predniki tega kita lovili s primitivnimi orodji, so med drugim ugotovili, da iz predela glave priteče spermi podobna tekočina, ki pa je dejansko olje (spermaceti), ki služi kitu za opredeljevanje lokacije (eholokacija) in nima nič skupnega s semensko tekočino. Mimogrede, odrasli moški kiti glavači imajo celo več kot 2.000 litrov te tekočine, ki je pred odkritjem petroleja služila za osvetljevanje prostorov. In tako je angleško ime, pa čeprav v svojem bistvu napačno, ostalo.

Kaj ima ta zgodba opraviti s korporativnim upravljanjem? Veliko. Ne glede namreč na to, da smo v zadnjih desetletjih imeli priložnost spoznati, kako zgrešeni znajo biti nekateri uporabljeni pristopi in principi pri tem vprašanju, jih še vedno znova in znova ponavljamo. Kot da bi znova in znova s harpuno prebadali kita glavača in se vsakič znova čudili, da ven priteče spermi podobna tekočina, ki pa to ni. Posebej bi opozoril na dva vidika, od katerih ima en globalni, drugi pa bolj lokalni pridih.

Nadaljuj z branjem “Kit glavač v labirintih korporativnega upravljanja”