Kje po poti smo pozabili na energetsko varnost in zakaj je to nevarno? (I. del)

Reading Time: 4 minutes

Slovenija je tik pred pripravo nekaterih strateških usmeritev svoje energetske politike, ki bodo pomembno zaznamovale razvoj družbe in gospodarstva v prihodnjih desetletjih – gre za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS), s katerim vlada že pošteno zamuja (ne izključno po svoji krivdi, temveč tudi zaradi podedovane zamude) ter bolj operativno usmerjenega Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN), za osnutek katerega smo že dobili negativno oceno in končno različico katerega mora vlada Evropski komisiji (EK) posredovati do konca leta. Ob tem je javno znano, da bo vlada in resorna ministrstva dala prednost pripravi in sprejetju NEPN pred EKS, kar je sicer povsem skregano s pristopi strateškega načrtovanja – EKS je namreč krovni, strateški dokument o razvoju nacionalne energetike do 2050, medtem ko je NEPN izvedbeni dokument, s katerim bomo kot država povedali, preko katerih projektov in orodij nameravamo energetsko-podnebne cilje (predvsem zmanjšanje ogljičnega odtisa) doseči. In oba strateška dokumenta morata biti smiselno povezana in usklajena.

Pri vsem skupaj pa ni presenetljiva zgolj dinamika (počasnost) in neambicioznost (vsaj, kar se da iz osnutkov razbrati), temveč tudi zapostavljanje nekaterih strateških vidikov energetske politike, kot je recimo energetske varnosti. Slednje ne velja sicer samo za nastajajoča EKS in NEPN, temveč tudi za opredelitev varnostnih politik, prim. je recimo Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2019). V nobenem izmed naštetih dokumentov (osnutkih) namreč energetske varnosti sploh ni omenjene, kaj šele, da bi znali to področje ustrezno strateško nasloviti.

Nadaljuj z branjem “Kje po poti smo pozabili na energetsko varnost in zakaj je to nevarno? (I. del)”