V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni so v Sloveniji našteli veliko smrtnih primerov mlajše populacije zaradi utopitev. Stopnja plavalnega znanja je bila na zelo nizki ravni – leta 1963 je bilo kar 72 odstotkov četrtošolcev pri testiranju kategoriziranih kot neplavalcev, kar pomeni, da niso zmogli preplavati 25 metrov v poljubni tehniki. Po letu 1990 je statistika pokazala pozitivne spremembe – leta 1994 je že dobrih 72 odstotkov šestošolcev spadalo v kategorijo plavalci, ta delež pa je desetletje zatem, leta 2006, dosegel zavidljivih 89 odstotkov. Kaj se je zgodilo vmes? Leta 1983 je bil sprejet državni program plavalnega opismenjevanja, ki je kot obvezne vsebine učnega programa za osnovne šole prinesel 32-urni tečaj plavanja (20 ur v prvi triadi osnovne šole ter 12 v drugi).
Plavanje in digitalna pismenost
Reading Time: 3 minutes